Redna fizična vadba ohranja vaše telo zdravo, prav tako pa miselne vaje in možganski treningi ohranjajo ostrino in agilnost vašega uma.

1. Bodite vsak dan fizično aktivni

Redna fizična aktivnost vsaj 30 minut na dan omogoča dobro prekrvitev možganov, ki pravzaprav dobesedno hlastajo za zrakom v našem telesu, saj porabijo kar 20 odstotkov vsega kisika v telesu, čeprav predstavljajo samo 2 odstotka naše teže! Ker je prav kisik ključen za vse možganske dejavnosti, je pomembno, da se vsaj nekaj minut dnevno posvetite zdravemu, globokemu dihanju, od katerega boste imeli vsestranske koristi. Za dobro delovanje potrebujejo tudi veliko tekočine, zato naj bi ob velikih intelektualnih naporih ženske popile vsaj dva litra (brezalkoholne) tekočine, moški pa kar tri litre.   

2. Primerne prehranjevalne navade

Naš požrešni računalnik v glavi potrebuje veliko sveže, raznobarvne zelenjave, posebej listnate, in   raznovrstnega sadja, ki s svojimi mikronutrienti upočasnjujeta procese oksidacije nevronov ter  uravnavata količino kisika. Vsaj trikrat na teden uživajte plave ribe, z visoko vsebnostjo omega-3 in omega-6 maščob in aminokislin, kot so skuše, sardele, losos in tune, ki pospešujejo zdrav razvoj možganov. Za dobro delovanje možganov je nujen in obvezen zajtrk, bogat z aminokislinami (perutnina, pusto meso, ribe, školjke, mehkužci, jetra, rjav fižol, grah, leča).

Dokazano je, da sta vitamin B9 (folna kislina) in vitamin B12 izredno pomembna pri ohranjanju dobre možganske kondicije. V kombinaciji s sadjem in zelenjavo boste vse dopoldne v vrhunski  možganski kondiciji. V krvi in možganih se poveča količina tirozina, ki povečuje pozornost in možgansko agilnost. S tem boste povečali tudi tvorbo nevrotransmiterjev noradrenalina in dopamina. Posebej  priporočljivi za možgansko dejavnost so orehi, saj vsebujejo za možgane idealno kombinacijo omega-3 in omega-6 maščob. Acetilholin, ki je prvi znan nevrotransmiter ali živčni prenašalec, je nujen  pri povečevanju  produktivnosti možganov. Holin najdemo v rumenjaku kokošjih jajc. Študije kažejo, da holin izboljšuje spomin in skrajša reaktivni čas.

Znanstveniki so ugotovili, da ob povečani možganski dejavnosti le-ti potrebujejo ogromne količine energije, zato so tudi ogljikovi hidrati (ne beli in predelan sladkor!) lahko dober obrok za možgansko dejavnost. Zato je 40 g čokolade z najmanj 70-odstotno vsebnostjo kakava (brez mleka) idealna spodbuda, če morate ‘turbo' misliti in vas preganjajo časovni roki. Najnovejša znanstvena odkritja so kakav uvrstila v sam vrh antioksidantov.  Zdravih beljakovin, med katere sodi tudi manj mastno mleko, ne uživajte skupaj z ogljikovimi hidrati ali z maščobami, kadar morate  z glavo ustvariti nekaj pomembnega. Pazite tudi na velikost obrokov. Priporočamo tudi borovnice, ki preprečujejo oksidativne procese v možganih in s tem zmanjšujejo poškodbe nevronov ter izboljšujejo možganske zmogljivosti pri učenju in motoričnih spretnostih. Tudi brusnice blagodejno vplivajo na ohranjanje možganskih funkcij.

K ostrini miselnih procesov, zaznavanja in spominjanja bistveno prispeva tudi redno pitje zelenega čaja, saj najnovejše japonske raziskave dokazujejo, da prav zeleni čaj preprečuje zmanjševanje možganskih zmogljivosti zaradi staranja. Če skrbimo za kardiovaskularno zdravje in uživamo polnozrnate žitarice, avokado, česen in druge pomembna sestavine, ki preprečujejo arteriosklerozo, poskrbimo tudi za možgane. Če ste perfekcionist v zdravem načinu življenja, boste izbirali živila z nizkim hipoglikemičnim indeksom in tako še dodatno okrepili možgane.

3. Obvladovanje stresa in tehnike sproščanja kot tretji pomemben segment za zdravje možganov 

Med najučinkovitejšimi metodami za odpravljanje stresa večina nevroznanstvenikov navaja vse oblike meditacije. Nekateri jo imenujejo tudi čudežna izraba prostega časa za rast možganskih nevronov in sinaps ter splošno pomlajevanje, saj so dokazali, da se ob dolgotrajni in intenzivni meditaciji počasneje starajo vse celice v organizmu. Tudi druge vzhodnjaške tehnike sproščanja (joga, tai chi itn.) lahko bistveno pomagajo. Tudi za možgane je nujna in posebej pomembna redna, vsakodnevna vaja, četudi samo nekajminutna. Zato vsaj nekajkrat na dan vsaj pet minut globoko dihajte in se poskušajte sprostiti, hkrati pa boste prekrvili možgane.

4. Mentalne vaje

Rutina in ponavljajoče se dejavnosti ter ustaljeni načini razmišljanja hromijo možgane, zato težite k vsakodnevnim, minimalnim spremembam ter ostanite otroško radovedni. Veliko berite, raziskujte novosti na internetu, igrajte šah, učite se tujih jezikov, preizkusite se v slikanju, igranju inštrumentov, petju, ročnih delih. Ker je vsak trenutek idealen za spremembe, saj naši možgani vse življenje ohranjajo sposobnost spreminjanja ( nevroplastičnost) in sposobnost nastajanja novih možganskih povezav (nevrogeneza), se preizkusite tudi na področjih, kjer doslej niste razvijali svojih zmogljivosti. Danes je prav industrija za razvijanje možganskih sposobnosti ena od najbolj dobičkonosnih, katere profit kljub recesiji ne upada. Posebej učinkovite računalniške vaje za možganski jogging je razvil japonski znanstvenik Ryuta Kawashima, ki je postal slaven s svojimi vrhunskimi možganskimi računalniškimi treningi Nintendo NSI. Še večjo slavo pa je požel, ker je zavrnil službo za 15 milijonov dolarjev. Če ne boste kupili njegovega Nintenda NSI, ki omogoča pomlajevanje možganov kar za nekaj desetletij, čim več poslušajte raznoliko glasbo, rešujte križanke, sudoku, trenirajte spomin (poskušajte si zapomniti čim več telefonskih številk, tujih besed itn.). Spremljajte poročila, okrepite svojo družabno dejavnost in dnevno komunicirajte s prijatelji ter vsaj nekaj minut trenirajte možgane.  Ob upoštevanju vsega zgoraj naštetega lahko ostanete vitalni celo do 100. leta, če seveda to želite! 

Več nasvetov si lahko preberete tudi na www.lepazdrava.si.