Turobni in sivi dnevi, ko zunaj po malem dežuje, kot da ne bo nikoli nehalo, niso ravno spodbuda za delo. Postajamo utrujeni, zjutraj se nikakor ne predramimo, čez dan nam zmanjkuje energije. Poznamo pomladansko utrujenost, kaj pa jesensko? Je morda letni čas kriv za utrujenost in zaspanost?

Turobni in sivi dnevi niso ravno spodbuda za delo. Je razlog v jesenski utrujenosti? Je morda letni čas kriv za pomanjkanje energije?

Odgovor na to bi lahko bil: delno. Glede na letni čas se spreminjajo naše navade, to pa vpliva na telo v celoti. Sprememb se niti ne zavedamo oziroma smo jih tako vajeni, da ne pomislimo, kako lahko vplivajo na delovanje organizma. Najpogosteje je vzrok za zaspanost in utrujenost pomanjkanje vode, premalo telesnih tekočin, kar je tudi vzrok za večjo občutljivost. Poleti se bolj zavedamo potrebe po vodi in tudi pogosteje pijemo. Jeseni se ta potreba pritaji. Je že res, da telo ne potrebuje toliko vode kot poleti, saj z njo hladi organizem. Kljub temu pa vodo potrebujemo, da lahko telo normalno deluje. Če je manjka, začne organizem racionalizirati in počasi zmanjševati nekatere funkcije, kar čutimo kot utrujenost in zaspanost. Če se vam torej dogaja, da ste bolj ali pogosteje utrujeni v teh dneh, je pametno, da imate ves čas pred seboj steklenico z vodo in  jo polagoma izpraznite. Še vedno je treba popiti od dveh do treh litrov vode na dan. Izjeme vedo, da so izjeme. To so večinoma bolniki z raznimi kroničnimi boleznimi (na primer nekateri srčni bolniki). Pomanjkanje vode ima negativen vpliv na prav vse funkcije v telesu. Zmanjšuje tudi delovanje imunskega sistema, kar nas dela dovzetnejše za okužbe z raznimi virusi ali bakterijami.

Zaspanost po kosilu
Ne govorimo o utrujenosti, ki je povezana z boleznimi, kot so, na primer, sindrom kronične utrujenosti ali pa fibromialgija, da o raznih rakavih boleznih sploh ne govorimo. Gre za utrujenost in zaspanost, ki se zlasti radi pojavita po obroku. Na primer po kosilu. Zahodni svet ima že dolgo dnevni ritem, ki nam je bil sprva tuj, zdaj pa ga vse bolj prevzemamo tudi pri nas. Če so naši starši ali stari starši hodili v službo ob šestih zjutraj, se danes to ne dogaja več. Delati začnemo pozneje in tudi končamo pozneje, zato je vmes odmor za kosilo. Nekateri ga izkoristijo, drugi raje ne, češ da bodo potem lahko šli prej domov. Lahko pa je vzrok tudi, da so po kosilu vedno utrujeni (ne glede na letni čas), zato ga raje spustijo in jedo šele pozno popoldne ali zvečer, ko pridejo domov. Navada, ki lahko pelje v debelost. Omenjeni zahodni svet je iz kosila naredil malico, iz večerje pa kosilo in s tem »izkoristil« počutje, ki je lastno vsem, če se preveč najemo: postanemo zaspani. Zaradi obilja hrane pa se potem ne moremo dobro naspati, želodec je preobremenjen, začno se lahko različne težave. Noč preživimo v vrtenju po postelji in zjutraj vstanemo bolj utrujeni, kot smo šli spat. In seveda ravno prav zaspani, da bi lahko takoj legli nazaj in v hipu zaspali.

Drugačna hrana
Problem so torej navade in tudi vrsta hrane, ki jo jemo. Odmor za kosilo naj bi bil zares namenjen kosilu. Nekateri ljudje so vajeni, da morajo vsak dan okrog 13. ure jesti, sicer ne morejo več delati. In prav tak ritem je očitno najboljši. Če se vam dogaja, da ste po kosilu v službi utrujeni, pomeni, da morate izbrati drugačno hrano. Predvsem se je treba izogibati hrani, ki ima visok glikemični indeks. Takšna hrana hitro dvigne raven sladkorja v krvi, vendar ga tudi hitro zniža, kar povzroči utrujenost. Za kosilo je najbolje izbirati svežo in kuhano zelenjavo, lahko tudi kakšno manjšo ribo. Hrane naj bo ravno prav (manjše porcije). Težkim jedem, ki so rade na jedilniku jeseni in pozimi, se velja izogibati. Za spodbudo in za nadomestitev energije je dobro imeti v službi nekaj jabolk ali drugega sadja. Jabolko vsako uro ali pol ure potem, ko začutite utrujenost in zaspanost, bo pomagalo spodbuditi organizem k večji dovzetnosti za delo. Lahko tudi za učenje, saj šolarji in študentje pri tem niso izjema.

Za malico ali kosilo, kot temu danes rečemo, je torej treba jesti lahko hrano. Predvsem se velja ogibati predelani hrani (in smo spet pri znameniti zdravi prehrani, s katero tako ali tako varujemo svoje zdravje), raznim mesnim izdelkom, salamam, ki so pogosto v sendvičih. Posebej je treba opozoriti na sladkarije. Logično se zdi, da dobimo energijo, če pojemo kos peciva, polnega sladkorja. Kar je sicer res, vendar je to kratkotrajna energija, ki na koncu povzroči, da smo še bolj izžeti in utrujeni. Zato je sadje boljša različica, ker da energijo in pozneje ne povzroči izžetosti.

Sprehod za poživitev
Zelo dobro zdravilo za utrujenost je telovadba. Razumljivo je, da se je utrujenemu človeku, ki se je komaj dokopal do domačega kavča, težko spraviti k telovadbi. Učinkuje že polurni sprehod. Vse več ljudi se privaja na gibanje, vse več jih boste srečali tudi v deževnih in turobnih dneh, ko z dežnikom v roki ali kapuco čez glavo pridno hodijo. Tak sprehod neverjetno dobro vpliva na ves organizem, ga poživi in povzroči pozitivno spremembo. Če niste prej nikoli pomislili na to, poskusite zdaj: vsak dan pol ure in postali boste odvisnik, brez sprehoda boste težko preživeli. Po drugi strani pa je tudi nekaj zagrizencev, ki pretiravajo pri vsem, tudi pri telesni vadbi. Ne glede na vse, kar je bilo dobrega napisanega o telovadbi, tudi tu velja pravilo zmernosti. Ne le da pretiravanje vodi v dodatno utrujenost, pač pa lahko povzroči poškodbe in nepotrebne bolečine.

Katera hrana vam bo pomagala zaspati? Preberite več...