Obarvajte si jedilnik!

Kje?
Kivijeva domovina je Kitajska. Začetek 20. stoletja se je ravnateljica neke dekliške šole na Novi Zelandiji odpravila na Kitajsko. Ko se je vrnila, je s seboj prinesla kivijevo seme, ki ga je posadila leta 1906, štiri leta kasneje pa je rastlina prvič obrodila. Sčasoma je Nova Zelandija postala ena izmed glavnih izvoznic kivija - dandanes jo premaga le Italija.

Za zdravje
Z uživanjem kivijia naše telo preskrbimo s pomembnimi snovmi, sadež namreč vsebuje veliko vitaminov, mineralov, encimov, vlaknin in ostalih hranilnih snovi.

S kivijem se lahko borimo proti prehladu, odženemo kašelj in omilimo simptome astme. En srednje velik kivi pokrije kar 95% dnevne potrebe po vitaminu C. Z njim si lahko pospešimo tudi prebavo - vsebuje namreč visok odstotek vlaknin; 100 gramov kivija vsebuje 3,4 grama vlaknin, medtem ko se v enaki količin banane nahaja le 1,6 grama. Zaradi vsebnosti vlaknin kivi v prebavilih poveča število bakterij, ki pomagajo pri normalnem delovanju prebavil, hkrati pa naj bi pripomogel tudi k zmanjšanju tveganja raka na debelem črevesju.

Redno uživanje malega sadeža znižuje tudi holesterol, zaradi česar se zmanjša tveganje bolezni srca in ožilja, pomaga pa nam tudi pri izločanju odvečnih snovi in strupov iz telesa.

Kivi vsebuje tudi veliko kalija, bakra, magnezija; srednje velik kivi pokrije 15% dnevne potrebe po vitaminu E in ima le 46 kalorij.

V trgovini
Ko izbirate kivi, ga primite s palcem in kazalce in ga rahlo stisnite. Če je popolnoma trd pomeni, da še ni zrel in sladek, temveč zelo kisel. Takega lahko nekaj dni pustimo na sobni temperaturi  (ne na neposredni sončni svetlobi) in počakamo, da dozori. V trgovini se izogibamo premehkemu, obtolčenemu ali pikastemu kiviju. Izberemo nepoškodovanega in ravno prav mehkega. Hranimo ga lahko na sobni temperaturi ali v hladilniku.