Vitamin D nastaja pod kožo, in sicer pod vplivom sončnih žarkov.

V tem letnem času bo večino verjetno zanimalo, kako vitamin D pomaga preprečevati gripo in prehlad. Na tokijski medicinski fakulteti so delali raziskavo med šolarji. Dajali so jim po 1200 enot vitamina D na dan, drugi skupini pa na videz enako tableto, vendar brez vitamina D.  V raziskavi so upoštevali vse standarde, ki veljajo za to področje, zato so rezultati zanesljivi. Pokazalo se je, da je med šolarji, ki niso dobivali vitamina D, zbolelo več otrok kot med tistimi, ki so ga dobivali. Tudi med tistimi, ki so imeli v sebi najmanj vitamina D, je bilo bolnih bistveno manj. Pomembno je še, da so imeli otroci z astmo, ki so jim dajali vitamin D, precej manj astmatičnih napadov kot otroci, ki ga niso dobivali.

Učinkuje tudi pri vnetju sečil
Znanstveniki na inštitutu Karolinska na Švedskem so ugotovili, da vitamin D močno vpliva na delovanje imunskega sistema. Dodatne odmerke vitamina D posebej priporočajo tistim, ki trpijo zaradi pogostih vnetij sečil. Kadar nas napadejo sovražni virusi, bakterije ali plesni, se v povrhnjici sečnega mehurja sproščajo posebni peptidi (katelecidini), ki nas varujejo pred napadalci. Če imamo zdrav imunski sistem, bodo peptidi onemogočili take napade. Veliko ljudi pa ima z obrambnim sistemom težave (za to je vzrok marsikaj, od drugih bolezni do stresa). Če varuhov zdravega sečnega mehurja ni dovolj, zmagajo napadalci in nadležno ter boleče vnetje se spet pojavi. Raziskave pa so pokazale, da se po zaužitem vitaminu D sprošča veliko več peptidov, ki so lahko kos vnetju. Vitamin D namreč spodbudi  izločanje peptidov, s tem pomaga uničiti napadalne celice, hkrati pa ne poškoduje drugih, koristnih bakterij, na primer. Strokovnjaki menijo, da bo to odkritje v pomoč medicini, zdaj ko je vse več bakterij odpornih proti antibiotikom.

Še vedno pa je ena najpomembnejših nalog vitamina D, da vzdržuje raven kalcija v kosteh, s tem da spodbuja vsrkavanje kalcija v prebavilih in povišuje število osteoklastov (celic, ki gradijo kosti), skrbi za ustrezno raven kalcija in  fosfatov ter tudi za pravilno delovanje obščitničnega hormona, ki zagotavlja pravšnjo raven kalcija v serumu. Če imamo v telesu premalo vitamina D, so kosti krhkejše in se hitro zlomijo, ker nimamo enega glavnih pomočnikov pri gradnji kosti. Če jemljemo dovolj kalcija, a nam manjka vitamin D, to še ne pomeni, da smo poskrbeli za trdne kosti. Dovolj mora biti obojega.

Vendar tudi vitamina D ne moremo dobro izkoristiti, če nimamo na voljo drugih pomagačev. Potrebujemo namreč tudi magnezij, cink, vitamin K2, bor in malo vitamina A. Tisti, ki uživajo večje količine vitamina D, morda čutijo krče v mišicah. To pomeni, da jim primanjkuje magnezija. Magnezij je element, ki sodeluje v več kot tristo procesih v našem telesu; med njimi je uporaba vitamina D. Najdemo ga v središču klorofilne molekule, zato ga je največ v listnati zelenjavi. Dober vir magnezija so tudi oreški, semena, žitna zrna, suho sadje in nekatere ribe. Za obrok, poln magnezija, je odlična zelena solata, v katero vsujemo za pest sončničnih semen, na primer.

Priporočljivi odmerki
Večini ljudi (kar velja tudi za države na območjih, kjer sonce sije vse leto) manjka kar 50 odstotkov vitamina D. Pri nas je priporočljiv dnevni odmerek vitamina D 10 mikrogramov (za odraslega moškega ali žensko), najvišja priporočljiva vrednost pa je 50 mikrogramov. To pomeni, da naj bi zaužili od 400 do največ 2000 enot vitamina D. Avstralci, na primer, niso omejili priporočljivih vrednosti. Pri Američanih pa je do 70. leta starosti priporočljiva dnevna količina 600 enot, starejši naj bi jemali po 800 enot na dan, vendar pa ne več kot 4000 enot. V prehrani najdemo vitamin D v pivskem kvasu, ribjem olju (v nekaterih ribah, na primer sardini, tuni, skuši, lososu, jegulji), v jajčnem rumenjaku in mleku, ki ima dodan vitamin D.

Več o pomembnosti vitamina D si lahko preberete tudi na www.jana.si.