Ljubosumje. Tisti neprijetni, tesnobni in boleč občutek, ko on omeni ime svoje bivše. Ali pa ko gre ven, na pivo s kolegi in je z njimi punca, za katero preprosto veš, da mu je simpatična. Grozno! Panika, negotovost, strah – in naj se še tako trudiš in prepričuješ, občutka se ne moreš znebiti in grenak občutek ostaja. Pa čeprav se globoko v sebi zavedaš, da je vse skupaj neumnost. 

Kaj nas žene v ljubosumne izpade? Zakaj se obremenjujemo z nečim, kar verjetno ni resnično, in mu namenjamo toliko časa in energije?

Vsaki od nas ta občutek ni tuj, poznamo ga me in naši gospodje, skratka ljubosumje ne izbira spola, nihče ni imun na to čustvo. Ljubosumje pa je pravzaprav zmes več čustev, zasnovano na strahu, da bomo izgubili ljubezen in ljubljeno osebo zaradi vmešavanja nekoga tretjega. A ženske in moški naj bi različno doživljali to čustvo. Po neki psihološki raziskavi, moške bolj skrbi za seksualno nezvestobo partnerice, medtem ko nas bolj skrbi čustvena nezvestoba, torej to, da bi se naš partner zaljubil v drugo osebo.

Kje si bil? S kom pa? Kdo pa je to in zakaj ga ne poznam? Kaj pa ste delali toliko časa? Napadi ljubosumja so lahko takšni ali drugačni: od jeze, kričanja, čustvenih izbruhov, zaradi katerih izrečemo stvari, ki jih ne mislimo, groženj, do nesporne zmagovalke, kraljice drame, pa do tihosti in zapiranja samih vase.

Kaj nas torej žene v ljubosumne napade - izpade? Zakaj se obremenjujemo z nečim, kar verjetno ni resnično, in mu namenjamo toliko časa in energije? Mnogi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s fenomenom ljubosumnosti, pravijo, da so nesamozavestni ljudje bolj podvrženi ljubosumju. Ker se nesamozavestni ljudje ne cenijo dovolj, se lahko sprašujejo, zakaj je partner sploh z njimi, ne pa z nekom boljšim. V glavi si vrtijo scenarije, na primer, kako se mična gospodična sprehodi mimo njega in on bi bil raje z njo. 

Občutki pri ljubosumju so podobni tistim ob paničnem napadu (hitrejše bitje srca, razbijanje v glavi, poveča se adrenalin v telesu, prav tako naraste temperatura). Hipnoterapevt Steve Burns, ki se ukvarja z zdravljenjem ljubosumja, pravi, da ko se počutimo ogrožene, pa naj bo ta ogroženost realna ali ne, se naše telo avtomatsko postavi v obrambno ali pasivno funkcijo. Postanemo še bolj pozorni, da bi ohranili to, kar je ogroženo.

Demon ljubosumja

Če bi vprašale moške kolege, bi nam ti v večini zagotovo zatrdili, da jih ljubosumne ženske odbijajo in bi punco, ki jo je obsedel ‘demon ljubosumja', pustili. Zakaj? Ker izbruhi ljubosumja pomenijo pomanjkanje zaupanja. Večinoma za moške torej velja enačba: ljubosumje = nezaupanje. S pretiranim ljubosumjem pa hodi z roko v roki tudi kontrolno vedenje. In to je prav ena od stvari, zakaj ga moški tako zelo sovražijo. Ženske se lahko spremenijo v prave male detektive, kar v moderni dobi sploh ni več težko. Mobilni telefon ima domala danes že vsak, tu so še Facebook in druge spletne strani, ki povečajo dostop do informacij. Po neki avstralski raziskavi naj bi celo vsak tretji uporabnik mobilnega telefona bral partnerjeva SMS-sporočila.

Ljubosumje - pridobljeno ali privzgojeno?

V čem je ljubosumje naraven odziv in v čem je naučen oz. privzgojen? Se ljubosumja res lahko naučimo? Sociološki pristopi zagovarjajo tezo, da ljubosumje ni le naraven odziv, temveč je tudi družbeno in kulturno skonstruirano čustvo. Ljubosumje razumejo kot naučen odgovor, ki ga določa stališče posamezne kulture. V nekaterih manjših kulturah je to čustvo zelo redko, na primer pri Eskimih, znano pa je, da ga pri plemenu Toda v Indiji skoraj ni. Povsod drugje - še posebno v monogamnih družbah - pa je dokaj  splošen pojav, zato bi lahko rekli, da ljubosumje ni prirojen način obnašanja.

Družbeno in kulturno skonstruirano čustvo

Ljubosumje torej ni le naraven odziv, temveč je tudi družbeno in kulturno skonstruirano čustvo. Reprezentacija ljubosumja se spreminja glede na čas, prostor in seveda glede na kulturo. V antičnem obdobju so imela čustva negativen predznak, srednji vek je postregel z razvojem dvorske ljubezni in ljubosumja kot obrambe časti, krščanstvo pa je ljubosumje označilo kot strup za ljubezen. Viktorijanski pogled (19. stoletje) na ljubosumje je kot izkušnja, ki človeka oplemeniti in mu omogoča osebnostni razvoj. Takšen pogled je veljal do dvajsetih let 20. stoletja, ko so se pojavile kritike in napadi na ljubosumje kot škodljivega za osebnost in neproduktivnega v partnerskih odnosih. Negativen pogled je okrepila še spolna revolucija v sedemdesetih letih. S pojavom individualizacije v intimni sferi, poudarjanjem osebne svobode in osebne izbire, pa se je oblikovalo pojmovanje ljubosumja kot osebne hibe. Tako se je povečalo zanimanje za iskanje in učenje strategij obvladovanja ljubosumja. In hkrati se pojavlja pozitivna plat ljubosumja, ki naj bi pripomoglo k ohranjanju razmerja. Kot alarm, da so potrebne spremembe. Pojavilo se je razlikovanje med zdravim (za partnerski odnos pozitivnim) in bolestnim (za partnerski odnos uničujočim) ljubosumjem.
Torej vse le ni tako negativno, malce ljubosumja kot zaščitniškega instinkta lahko deluje pozitivno in nas poveže. Potrebna je torej prava mera. Če pa vas le zagrabi in kar ne morete iz svoje kože, si zapomnite, da pretirano ljubosumje odbija in lahko celo spodbudi vašega moškega, da naredi ravno to, česar se bojite. Ko napade demon ljubosumja,  vdihnite in si dopovejte še enkrat - partnerju nihče ne grozi, da je z vami, ampak je z vami, ker to želi.

6 spodbud za premagovanje ali vsaj obvladovanje ljubosumja:

- Prepoznavanje ljubosumja in njegovih vzrokov je prvi korak k odpravi tega neprijetnega čustva.
- Komunikacija s partnerjem je predpogoj za uspešno zvezo. Pogovarjajte se z njim, povejte, kaj vas muči, in naj vam še stoprvič zatrdi, da ste zanj najlepše in najboljše.  
- Utrjujete svojo samozavest, nasvetov samopomoči in pomoči je danes malo morje. Vedno bo nekdo lepši, bolj talentiran in uspešnejši od vas. Nič zato - vaš partner je navsezadnje z vami zaradi vas, ne zaradi tega, kar bi morali biti. Zapomnite si to! 
- Ko se spet počutite kreativne za ‘ustvarjanje filma v svoji glavi', pozornost raje usmerite v druge stvari. Počnite stvari, ki vas veselijo; pojdite na sprehod, privoščite si tiste dobre piškote ali se lotite peke sami. Karkoli, samo da bo preusmerilo vašo pozornost od negativnih misli.
- Steve Burns predlaga naslednjo ‘sidrno' tehniko: začnite se spominjati lepih trenutkov, ki ste jih preživela skupaj s partnerjem. Ko vas naslednjič zagrabi panika, se poskušajte v misli priklicati te spomine in občutke. ‘'Po določenem času bodo ljubosumne misli avtomatsko zamenjane s prijetnimi ljubezenskimi,'' pravi Steve. 
- Ko se bo naslednjič odpravil na svoje, tako zasluženo pivo s kolegi, si zapomnite naslednje: odsotnost komunikacije, pa čeprav za en večer, naj bi povečalo njegovo željo, da vas vidi, za desetkrat. Zato SMS  raje pošljite svoji prijateljici in si še vi privoščite ženski večer, on pa se bo vrnil domov s še večjo željo, da vas vidi.