Kateri bo sesal in kateri kuhal? | ![]() |
On želi imeti hišo kot iz škatlice, ona se bolje znajde, če je na policah za vzorec prahu, na štedilniku pa vsaj kaplja omake. Ena najbolj znanih slovenskih odvetnic je dejala, da se pari ločujejo že zaradi odprte tube z zobno pasto, torej si lahko mislimo, koliko prepirov zaradi vsakdanjih opravil je po hišah. Nikar! Naši nasveti vam bodo pomagali odložiti bojno sekiro in na novo odkriti ljubezen. 1. težava: Imava popolnoma drugačen pogled na gospodinjstvo Drži, da se je treba o pospravljanju pogovarjati vsaj tako resno kot o vzgoji otrok. In to tako, da slišita drug drugega. Bodita natančna pri navajanju tega, kaj vas pri partnerju moti: kaj vas moti najbolj in kje lahko zamižite. Morda pa morate nehati dramatizirati in obtoževati ter predlagati kaj konkretnega: »Zloživa otroške igrače v škatlo in jih odnesiva v kabinet, tako da bo vsaj dnevna soba vedno pospravljena,« namesto: »To ni več hiša, ampak otroški vrtec. Kar bom odslej našel na tleh, bo šlo v smeti!« Govorita v prvi osebi:
2. težava: Nobeden od naju se ne počuti cenjenega zaradi tega, kar nama vendarle uspe postoriti Morda ste že kdaj imeli občutek, da vam partner gleda pod prste. Ali vi njemu. Zakaj bi zložil posodo v pomivalni stroj, če pa mu narekujete, kam gredo kozarci in kako mora obrniti pribor? S tem ne le dvakratno zapravljate čas, ampak tudi sproti rušite njegovo prizadevanje. Včasih raje niti ne prosite za pomoč in naredite sami, saj nočete poslušati kritik v smislu: »Ne čistiš v pravi smeri, uporabiti bi morala drugo čistilo ...« Če imate izrazit občutek za red in ga večkrat utrujeni vzdržujete, po drugi strani pa za to ne dobite niti najmanjše pohvale, ni čudno, da sta se v vas prikradla razočaranje in zamera. Kaj lahko storite?
3. težava: O gospodinjenju se prepirava resno in osorno, kot bi šlo za življenje
Prepiranje o drobnarijah, ki ne odločajo o življenju in ki, če malce bolje razmislite, niso tako visoko na vaši lestvici vrednot, je res le prepiranje o drobnarijah. Najprej sta partnerja in prijatelja in šele nato osebi, ki pospravljata. Zato pozabita na sarkazem, nadomestita ga s samoironijo: »Šmenta, zaradi zgubljenih nogavic se jezim, kot bi mi kdo ukradel avto. In vendar, ali mi jih lahko pomagaš poiskati?« Ali: »No, naslednjič bom pa jaz umazane žlice in vilice pometala kar po kuhinjskih tleh, če ti umazane nogavice puščaš kar pred kavčem.«
In ne nazadnje, vedno lahko najameta pomoč
| ||