Predstavljamo vam nekaj odkritij, ki so pomembno zaznamovala pogled na eno najlepših in najbolj opevanih človeških čustev - ljubezen.

Bolezen ali zdravilo?

Vprašanje s katerim se vsakodnevno ubada ogromen odstotek navadno tistih, manj srečno zaljubljenih zemljanov je ali je romantična ljubezen sploh potrebna in čemu pravzaprav sploh koristi.  Vsak, ki je bil že kdaj v življenju zaljubljen ve, da so občutja, ki jih ima zaljubljen človek včasih zelo na robu tistega, kar bi se mi v bolj običajnih okoliščinah zdela zdrava pamet. Znanstveniki so ugotovili, da romantična ljubezen (pa tudi materinska) blokira v možganih center nezaupanja. Čeprav se to morda ne sliši najbolje je stvar v resnici zelo koristna,saj spodbuja  zaljubljenca, da gleda na svet z drugačnega zornega kota in da je bolj odprt do drugačnosti, s čimer posameznik bogati svoj notranji svet. Francesco Alberoni, avtor legendarne knjige Zaljubljenost in ljubezen je ljubezen primerjal z revolucionarnim gibanjem , ki pelje k odločilnim notranjim spremembam. Francoski nevrofiziologi so potrdili, da ljubezen, če je pozitivna, odkriva novo stopnji svobode, širi fizične zmožnosti in miselne horizonte ter nam  omogoča, da hitreje rešujemo težave.

Tri vrste ljubezni

Antropologinja dr. Helen Fisher, ki se s preučevanjem ljubezni ukvarja več kot 32 let meni, da se ljubezen deli na poželenje, romantično ljubezen in navezanost. V nasprotju s tistim kar so vam najverjetneje pridigale vaše mame pravila ni – tri vrste ljubezni se lahko pojavijo v kakršnemkoli vrstnem redu in v zelo različnih kombinacijah. Lahko ste najprej globoko navezani in se potem zaljubite, lahko najprej seksate in se nato navežete. Ali pa tudi ne, saj je poželenje nekaj kar človek v življenju lahko občuti do precejšnjega števila ljudi, kar za romantično ljubezen ali navezanost ne bi mogli trditi.

Romantična ljubezen

Romantična ljubezen je tiste vrste ljubezen, ki jo lahko povežemo s trditvijo, da je ljubezen norost. Zaljubljenec se z vso pozornostjo osredotoči na objekt svojih čustev in je zelo motiviran, da do bi objekt svojih želja. O njem obsesivno razmišlja ter postane do te osebe zelo seksualno posesiven. Zelo zanimiva in prav nič logična je ugotovitev znanstvenikov, da zaljubljeneca v primeru, da mu ljubljena oseba ljubezni ne vrača, ta le še bolj privlači. Ko se zaljubite določeni deli možganov prenehajo delovati. Zaljubljenost omrtviči področja špovezana z negativnimi čustvi, z načrtovanjem, kritičnim presojanjem in strahom. Ta faza reducira kognitivno funkcijo in povzroči, da ignorirate napake svojega partnerja. Stanje traja nekje od enega leta do dveh let in pol.

Stabilnost

Ko ste s partnerjem skupaj že dlje časa se pojavi občutek miru in varnosti. Ko se s partnerjem na primer držita za roke se sprošča hormon oksitocin. Ta je zadolžen za občutek umirjenosti in enotnosti, ki jo občutimo tudi po seksu. Če romantični ljubezni nekateri znanstveniki pripisujejo škodljive vplive (na telo vpliva podobno kot stres) je občutek navezanosti za zdravje pravi balzam. Srečno zaljubljeni ali poročeni ljudje so glede na raziskave manj depresivni in živijo dlje kot ločeni in samski ljudje ali vdovci, seveda pod pogojem, da imajo partnerja, ki je vir čustvene opore in bližine.

Večna ljubezen

V nasprotju s preteklimi raziskovanji je eno nedavnih preučevanj trajanja ljubezni, ki ga je izvedla univerza Stony Brook  v New Yorku razkrilo, da je ljubezen do konca življenja mogoča. Ob preučevanju novopečenih parov in parov, ki so bili poročeni že več kot 20 let so raziskovalci  odkrili, da se pri približno 10 odstotkih starejših parov ob pogledu na fotografijo partnerja v možganih sproščajo enake kemične reakcije kot pri svežih zaljubljencih. Ta odkritja izpodbijajo teorijo, ki je veljala v preteklosti: da prvi delci romantične ljubezni izginejo po 15 mesecih.  

Ljubezenski napoj št. 9

O čarobnem napitku, s katerim bi lahko dosegli, da bi se človek zaljubil sanjajo ljudje najbrž odkar obstaja človeštvo – spomnite se le Shakespearejevega Sna kresne noči  ali filma s Sandro Bullock Ljubezenski napoj št.9. Z raziskavami v tej smeri se danes ne ukvarjajo le čarovniki in mazači ampak tudi povsem resni znanstveniki. Profesor nevrologije Larry Young iz Atlante je v raziskavah do zdaj odkril, da bi napitek za zaljubljanje  poleg drugih elementov moral vsekakor vsebovati oksitocin, hormon, ki povečuje zaupanje. Parfume z oksitocinom je sicer že mogoče najti na tržišču, toda dokler ne bomo odkrili še drugih snovi, ki povzročajo kemijsko reakcijo imenovano zaljubljenost bodo takšni izdelki ostajali zgolj marketinški trik.