Poroke za določen čas | ![]() |
Pred kratkim je poslanec v mestnem svetu Mexico Cityja predlagal zakon, ki naj bi omilil negativne posledice številnih ločitev, s katerimi se spopada tudi Mehika. Rešitev vidi v začasni poroki. Pari naj bi po novem imeli možnost, da se poročijo za dve leti, po tem času bi zakon preprosto prenehal veljati. Njegova ideja je morda nenavadna, ni pa nova. Uvedbo začasne poroke so premlevali tudi v Evropi, že več kot tisočletje jo pozna in s pridom uporablja islam. V dobrem in zlem.
Kaj imata torej skupnega zakon z omejenim rokom trajanja in manjše muke ob ločitvi? Po besedah Leonela Lune marsikaj. Mehika se srečuje s strmim naraščanjem števila ločitev, ki jih spremljajo tožarjenja po sodiščih in boleči boji za skrbništvo nad otroki. »Z zakonom, ki bi trajal le dve leti, bi se temu izognili,« pravi Luna. »Če bi par v tem času ugotovil, da dom ni stabilen in harmoničen, bi se preprosto razšel, saj bi pogodba že vnaprej določala, kako se deli premoženje in kdo dobi otroke. Če bi hotela, bi se po tem času lahko drug drugemu zavezala do konca življenja.« In zakaj ravno dve leti? Ker se večina mehiških ločitev zgodi v tem času, ločitveni postopki pa dušijo delo lokalnih sodišč. Ta dvoletna »preskusna doba« naj ne bi bila obvezna. Tisti, ki bi to želeli, bi se lahko že takoj zavezali na tradicionalen način. Nemških sedem let
Pred štirimi leti je s podobno idejo stranko šokirala bavarska konservativka Gabriele Pauli. Političarka z ognjeno rdečimi lasmi, ki rada pozira oblečena v usnje poleg motorja, je v svoji kampanji za mesto predsednika stranke oznanila, da se zavzema za sedem let trajajoč zakon. Kolege je obtožila, da gojijo ideale o družini, ki so zastareli in neživljenjski. »Ljudje ostajajo skupaj samo zato, ker imajo v zakonu občutek varnosti. To pa je napačen temelj,« je razlagala. Prepričala pa ni.
| ||