Se splača biti neporočen? |  |
Po podatkih Statističnega urada RS so bile v letu 2008 v Sloveniji sklenjene 6703 poroke, kar je 5,2 odstotka več kot v letu 2007. Število porok se, če primerjamo statistične podatke zadnjega desetletja, v zadnjih parih letih spet rahlo povečuje, vendar smo Slovenci v sklepanju zakonske zveze na 1000 prebivalcev še vedno na dnu evropske lestvice. Za nami so samo Italijani, ki so že tako ali tako znani, da prebivajo v svoji primarni družinski skupnosti (s starši) do svojega 50. leta ali več. Ta starostna meja, ko se odraščajoči odloči zapustiti prvotni dom in si ustvariti svojega, se tudi pri nas premika tja čez 30. leto starosti. Tukaj igrajo veliko vlogo današnje vsem znane ekonomske razmere in finančna nedostopnost stanovanj ter vedno dražje cene dobrin ob vedno manjših prihodkih družin. V čedalje več primerih je potrebna iznajdljivost, da družine sploh lahko preživijo, mnoge pare zato premamijo določene ugodnosti neporočenega stana; bolj se splača biti neporočen še posebej iz denarnega vidika. Skupno življenje brez poroke Življenje v dvoje, ki se je nekoč začelo s sklenitvijo zakonske zveze (poroko), se vedno pogosteje začenja s skupnim življenjem brez poroke. Tudi rojstvo otroka ni več dogodek, ki bi bil vezan na poroko. Leta 2007 je bila že skoraj polovica otrok rojena zunaj zakonske zveze. Za koruzniško življenje se odločajo predvsem mladi pari pa tudi osebe, ki so bile pred tem že enkrat poročene in nato ločene. Država finančno spodbuja matere samohranilke, kar je sicer prav, a mnogi so tu našli priložnost za dodatna denarna sredstva ob že tako slabem finančnem položaju (pre)mnogih družin. Na papirju ločeno življenje parov, ki imajo otroke, je namreč precej ugodnejše, kot zakonska zveza. Zato mnogi prikazujejo, da so uradno narazen, medtem ko neuradno še vedno živijo skupaj. Poročeni in živeči v izvenzakonski skupnosti, torej v skupnem gospodinjstvu, so glede plačevanja vrtca in raznih socialnih dodatkov, ki jih prejemajo, v finančno manj ugodnem položaju kot koruzniki, ki so lahko uradno prijavljeni na različnih naslovih, a dejansko živijo skupaj. Če jih kdo prijavi, sicer kršijo zakon in jih doleti kazen, a ker jih običajno niti ne ulovijo, se je ta praksa že kar uveljavila. Brigita je na svojem primeru povedala, da sta s partnerjem uredila situacijo tako, da je sama prijavila stalno prebivališče pri svojih starših, partner pa na drugem naslovu. Tako glede na svoj dohodek za otroka plačuje okoli 100 evrov manj vrtca, kot bi ga sicer. Poleg tega je sedaj glede na svoj dohodek in glede na to, da je uradno samohranilka, upravičena tudi do višjega otroškega dodatka, ki je drugače vezan na dohodek staršev. Par pa neuradno še vedno živi skupaj. Poroka samo list papirja? V novem družinskem zakoniku sta izvezakonska in zakonska skupnost popolnoma izenačeni, kar se tiče pravic, ne pa tudi dolžnosti. Le-teh ima zakonska skupnost več. Zakonodaja določa tudi, da se izvenzakonska zveza prizna po dveh letih skupnega stalnega ali začasnega bivališča. Marija že več kot 20 let živi izvenzakonsko zvezo. Ima hčerko, vedno in povsod je povedala, da sta se s partnerjem pozabila poročiti in ni mati samohranilka. Pravi, da nikoli ni imela nobenih bonitet, tudi prosila ni zanje. Plačala sta vrtec, malico v šoli in vse, kot drugi poročeni starši, samo brez uradnega poročnega potrdila. Pravi, da je srečna in se ji neporočenost splača. V duhovnem smislu, saj se ji zdi takšna zveza s svojim partnerjem osvobajajoča in list papirja ne bi smel biti razlog, da se imata dva rada. Zagovorniki krščanske vere in morale sicer naproti finančno ugodnejši možnosti koruzniškega življenja postavljajo zakonsko zvezo, ki naj bi prinašala ugodnosti, povezane z boljšim duševnim zdravjem, večjo stabilnostjo in varnostjo v življenju, večjo srečo, nekateri pa celo navajajo večjo uspešnost otrok iz poročenih družin. Na drugi strani pa mnogi zagovarjajo stališče, da je poroka samo list papirja, nekateri vidijo v njej prisilo, statistično gledano je velika verjetnost ločitve. Vse je v resnici še vedno odvisno samo od vsakega posameznika, naših prizadevanjih za trdnost zveze, vzgojo otrok; vsak za sebe pa naj tudi presodi, kaj se v vašem svetu vrednot najbolj splača postaviti na prvo mesto.
    | ||
Komentarji (3)