Moški mora biti vedno kavalir in plačati večerjo, ženska ne sme biti tista, ki v razmerju naredi prvi korak in moški, ki nikoli ne jokajo … To je le nekaj izmed mnogih stereotipov, ki so se skozi desetletja utrdili v družbi. Dva tisoč let je trajalo, da smo ljudje prišli do zaključka, da smo si vsi enakovredni. Podoba 'gospodinje za štedilnikom' je za moške pri ženskah že zdavnaj preživeta in moški velik pomen pripisujejo temu, da se je ženska samostojna ter ve kaj hoče. Ali to pomeni, da se bodo tako moški kot tudi ženske sedaj lahko osvobodili iz stereotipnih kalupov svojih spolnih usod? Tradicionalna pravila obnašanja v ljubezni so razpadla in bolj kot ta izginjajo, širše so možnosti različnih življenjskih slogov. V tem pogledu smo tako ženske kot moški pridobili  precej svobode in možnosti izbire!

Tradicionalna pravila obnašanja v ljubezni so razpadla in bolj kot ta izginjajo, širše so možnosti različnih življenjskih slogov.

Kakšna je vloga spolov?

Vloge spolov so se skozi desetletja ves čas spreminjale in danes skoraj polovica samskih žensk meni, da niso le ženske tiste, ki bi morale skrbeti za moške in večina, kar 87 odstotkov jih je pravi, da bi tudi one na zmenku plačale račun. Ravno toliko jih je prepričanih, da imajo lahko uspešno kariero in razmerje hkrati. Seveda pa je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. V zadnjih nekaj letih je le majhen procent žensk imel toliko poguma, da je naredil prvi korak, medtem ko jih 89 odstotkov nikoli ni nikogar povabilo na zmenek in 48 odstotkov jih tipično čaka, da bo druga oseba naredila prvi kontakt. Ženske še vedno rajši vidijo, da je on tisti, ki da pobudo za seks.
21. stoletje je zagotovo prineslo novo razumevanje ljubezni in, da bi na podorčju razmerij med spoloma lahko naredili korak naprej, moramo odpraviti stereotipne predstave glede moških in ženskih vlog, njihove narave ter predsodkov. Seveda še vedno obstajajo moški, ki si želijo, da je nihova žena doma in za štedilnikom in še vedno obstajajo žensk, ki to vlogo sprejmejo. Družba je na prvi videz napredovala, toda globoko v sebi je še vedno močno stereotipna. In kateri so tisti največji stereotipi?

Moški hočejo biti tisti, ki naredijo prvi korak!

V ljubezni in razmerjih so bili moški ponavadi tisti, ki so prvi pristopili in ogovorili predmet svojega poželenja. Toda to je bilo včasih, danes pa je situacija popolnoma drugačna in mit, da moški hoče biti tisti, ki bo žensko povabil na zmenek, je postal bolj izjema kot pravilo. Velikemu številu moških je namreč zelo všeč, ko ženska naredi prvi korak in ni treba, da je on vedno tisti, ki se izpostavlja in tvega zavrnitev. Tisti moški, ki imajo problem z ženskami, ki naredijo prvi korak, morajo spremeniti svoj način razmišljanja ali pa bodo ostali nekje zadaj. Živimo namreč v modernih časih, ko se dinamika in struktura družbe ves čas spreminja in ženske imajo v njej ravno tako pomembno vlogo kot moški. To se ne odraža le na področju kariere, ampak tudi ljubezni. Prvi korak bo vedno vključeval določeno mero tveganja in možnost zavrnitve in nikomur ni lahko, ko mora pokazati svoja čustva osebi, do katere goji simpatijo. Toda to ne pomeni, da ga ne smete narediti!
Ni pomembno kdo! Bistvo vsega je, da v današnjih časih res ni več pomembno, kdo je tisti, ki prvi pokaže svojo naklonjenost, glavno je, da pridete do pravega rezultata. Le ne razgalite se preveč takoj na začetku, da ne boste veljali za 'lahko'.

Moški nikoli ne pokažejo čustev in ne jokajo!

To je eden izmed zelo znanih stereotipov med spoloma, ki ni resničen. Moške so včasih res vzgajali v fante, ki nikoli ne smejo pokazati šibkosti, da so nepopustljivi in vedno tisti, ki imajo nadzor. Seveda obstajajo moški, ki so bolj čustveno zaprti, obstajajo pa tudi takšni, ki nimajo nobenih težav z izražanjem svojih čustev. In to ne pomeni, da so zaradi tega manj moški in da bi se morali česa sramovati.
Ne drži! Kazanje čustev je popolnoma odvisno od vsakega posameznika in ne od spola. Medtem, ko se nasprotni stereotip tiče žensk in trdi, da so ženske čustveno odprte, že skoraj nestabilne in šibke. Znova, ni res! Preveč enostavno je takšne značajske lastnosti posploševati na celotno polovico populacije, saj je to stvar posameznika. Raziskave so pokazale, da ženske in moški doživljajo čustva enako intenzivno in na isti ravni, razlika je le v tem, da ženske to lažje pokažejo na zunaj kot pa moški.

Moški morajo biti pravi kavalirji

Je mit, stereotip ali resničnost? Pravzaprav kavalirstvo med moškimi drži, še več, je prav zaželeno. A seveda ne velja le v eno smer. Danes je nekaj povsem normalnega, da si moški in ženska na zmenku delita stoške in se izmenjujeta pri plačevanju večerij, saj je včasih treba biti tudi pri razporejanju financ zelo pazljiv.
Kavalirstvo se splača! Ne denar, toda majhne geste, kot so pridržanje vrat ali pomoč pri nošenju težkih stvari, so tiste malenkosti, ki vsakemu moškemu prinesejo nekaj pik pri ženski. Zato stereotip podpiramo in želimo, da se obdrži. Moški na nekaterih točkah morajo biti (in ostati) pravi kavalirji.

Moški niso romantični

Pravi moški niso romantični in romantike v ljubezni ne potrebujejo. Je temu res tako? Ker živimo v 21. stoletju izgovori moških, da nimajo domišljije, denarja, idej, časa, itd., ne veljajo več.
Štejeta naklonjenost in spoštovanje. Pravi moški ali ne, v ljubezni je pomembno izkazovanje naklonjenosti in spoštovanja, sicer ljubezen umre. Če je moški v žensko zaljubljen in obratno, potem je nekaj povsem normalnega, da ji to želi pokazati tudi s kakšno romantično gesto, ki kaže pozornost do partnerja. Seveda pa se stopnja romantičnosti od vsakega posameznika spreminja in tudi nekaterim ženskam ni všeč, če je moški preveč 'pocukran', zagotovo ni ženske, ki se občasno ne bi razveselila, ko ji moški prinese kakšno vrtnico.