So vas povabili na poroko? Ali se morda  sami poročite? Poleg veselja in prijetnega vznemirjenja se obetajo problemi, recimo z darili. Povabljenci si razbijajo glavo, kaj naj kupijo, mladoporočenci se v zadregi otresajo vprašanj, kaj bi radi.

Poročna darila nemalokrat povzročajo težave - povabljenci se sprašujejo, kaj naj kupijo, mladoporočenci pa se v zadregi otresajo vprašanj.

Kako naj rečeš, da bi najraje denar, ograjo za balkon ali sanjsko poročno potovanje, ki je za večino svatov predrago? »Ah, saj ni nič treba,« običajno odgovorita ženin in nevesta ter se prepustita presenečenju, ki je lahko lepo ali pa tudi ne. Gore likalnikov, stepalnikov in skodelic za kavo pač nikogar ne razveselijo.  

Seveda bi radi vsi podarjali reči, ki nas ne bi veliko stale, obdarovanci pa bi jih bili veseli. Žal se ta enačba izide le pri ljudeh, ki se zelo dobro poznajo, ki vedo, kaj lahko pričakujejo drug od drugega in razumejo simboliko daril. Za vse druge pa velja osnovno pravilo:

Vprašajte!

Seveda ne bomo nadlegovali  ženina in neveste, razen če nismo v zelo tesnih stikih in niti enega niti drugega ne bomo spravili v zadrego. Lahko pa vprašamo katerega od njunih bližnjih, recimo mamo, teto, pričo, ki nedvomno oba dobro pozna.  Ta oseba - največkrat je seveda ženska, tako pač je - se lahko prelevi v dobro vilo, ki bo naredila veliko dobrega za mladoporočenca pa tudi za svate, saj si bodo oboji oddahnili.  

Skratka - dobra vila bo svetovala, v kateri veleblagovnici naj svatje kupijo darilni bon, lahko pa predlaga kar denar: zbira se za poročno potovanje (zelo zaželeno darilo), za plačilo ohceti (grozni stroški), za kakšen vrednejši predmet, ki ga mladoporočenca potrebujeta na začetku skupne poti, za umetniško delo, ki ju bo večno spominjalo na poroko ... Možnosti je nešteto.

Poročna knjiga

Imajo jih že v nekaterih trgovinah ali pa jo par napravi sam, v njej pa je našteto vse, kar v nastajajočem gospodinjstvu potrebuje. Uporabna je predvsem med sorodniki in bližnjimi prijatelji, na seznamu pa seveda ne smejo biti predrage reči. Kako gre vse to? Svatu je sporočeno, da knjiga obstaja, in na njej odkljuka tisto, kar namerava kupiti. Za zdaj se v naših razmerah še ni prijela.

In če nimamo koga vprašati?

Neredko smo povabljeni na poroko, ko poznamo samo mladoporočeni par, drugih pa ne, se pravi, da nimamo koga vprašati, kakšno darilo bi bilo primerno. Če sta mladoporočenca tujca, jima podarimo kaj slovenskega (ne pozabimo na prelep slovenski kristal, čipke, med v umetelnih lončenih loncih ...). Če sta domačina, skušajmo najti kaj simboličnega v njunih poklicih ali hobijih. Palice za nordijsko hojo nas ne bodo spravile na kant!

Prostodušno!

Prostodušnost je primerna za pare, ki imajo vse ali pa čisto nič - preprosto prepovedo materialna darila, namesto tega svatje prispevajo denar v glinastega prašička (inkognito), lahko pa tudi v kuverti z imenom in voščilom. Denar je običajno namenjen plačilu svatovščine.

Darilo po koščkih

Primerno je za sodelavce ali bližnje prijatelje, ki vedo, koliko duhovičenja prenese mladi par. Kupijo darilo, ki je sestavljeno iz veliko kosov - recimo jedilni pribor, servis, komplet posode, kakovostne brisače, ki so večne, gorski kolesi, ki ju je mogoče razstaviti,  ali kaj podobnega (seveda se je treba prej posvetovati z zgoraj omenjeno dobro vilo) - potem pa vsak vzame svoj del, ga po svoje aranžira - in podari. Mladoporočenca potem sestavita komplet, ki ju bo že zaradi zamisli razveselil.

Podarimo - dogodek!

Seveda je treba o mladoporočencih vedeti kaj več: imata »svojo« pesem, ki ju spominja na lepe trenutke, melodijo iz tuje dežele, ki jo obožujeta, jima je všeč kakšna predstava, igralec, pevec ... Potem pač ta »dogodek« povabimo na ohcet, od globine žepa je odvisno, ali si privoščimo simfonični orkester ali violinista z bližnje glasbene šole, profesionalnega igralca ali člana vaškega dramskega krožka. Vsekakor je to darilo, ki si ga bodo zapomnili tudi svatje.

Česa nikakor ne podarimo?

Nikakor ne podarjamo nič, kar bi spominjalo na bodoče otroke, če jih par še nima ali ni dovolj mlad, da bi jih imel. Če par ne načrtuje otrok ali pa se izkaže, da jih ne more imeti, so lahko to zelo boleči spomini in huda netaktnost darovalcev.