Verjetno ste že opazili, da velika noč ni datumsko določena. Govorimo o premakljivem prazniku, ki se vsako leto praznuje na prav določen dan, a ne na točno določen datum. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se velika noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Ravno to pa je ena izmed prvih povezav velike noči s poganstvom.

Poganski pozdrav pomladi

Veliko noč torej praznujemo v času med marcem in aprilom, ko je tudi uradno določen prvi pomladni dan. Omenjeni čas sovpada s poganskim čaščenjem pomladnega enakonočja in tako čaščenjem novega začetka.

Nekoč so v tem času praznovali praznik boginje Ostare, ki je s sabo prinesla pomlad in napovedala večje spremembe življenja. Ostara (Eostre ali Eastre) je boginja pomladi in jutranje zarje. Prav tako jo povezujejo s plodnostjo, radostjo, novim začetkom in opuščanjem starega na splošno, spremljajo pa jo simboli, kot so zajci, jajca in pomladno cvetje. Po njej je poimenovan keltski praznik, med katerim slavijo prihod pomladi in prebujanje narave. Ostara je tako prvi pomladni vetrič, cvetoče drevo. Leti s pticami, ki se vračajo domov. Je torej čisti simbol novega začetka.

Je Jezus edini, ki je vstal od mrtvih?

Ostara ni edina boginja, ki je idejno povezana s krščanstvom. Mnogo starodavnih kultur in religij ohranja podobne zgodbe ter slavi ali nov začetek ali vstajenje od mrtvih enega od njihovih bogov. Skoraj vedno obstaja oseba (bog), ki je bila na eni točki svojega obstoja obsojena na smrt in kasneje obujena od mrtvih. Jezus je to sicer naredil sam, druge zgodbe pa večkrat vključujejo posredovanje druge osebe.

Za primer lahko omenimo egipčanskega boga Ozirisa, ki ga je umoril brat Set ter oživila žena in sestra Isis (boginja, ki je brezmadežno spočela boga Horusa). Potem so tu še grški bog Dioniz, nordijski bog Odin, mezopotamski bog Tamuz, frigijski bog Attis, v hinduizmu pa sta podobno usodo doživela Ganeša in Krišna.

Kot že opažate, je več legend o ponovnem rojstvu, zaradi česar je tudi večkrat prišlo do nesoglasij med različnimi kulturami. Kar jih veže, je razlog slave: prihod novega začetka, novega življenja. Zmaga svetlobe nad temo, obljuba boljšega jutri. Večina teh se nanaša na letne čase, delovanje narave in tako slavijo tudi njene cikle.  

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

Simboli velike noči

Tu seveda ne moremo mimo vsem dobro poznanih velikonočnih jajc, zajčkov in hrane. Veliko tega je v resnici krščanstvo prevzelo od poganov (spomnimo se njihovega slavljenja Ostare), prav tako pa se prilagajala času in ljudem. Na primer, med veliko nočjo ni bil vedno dovoljen kruh, a ker ga ženske niso nehale peči, je bil raje sprejet in blagoslovljen.

Začnimo pri velikonočnih zajčkih. Verjetno vam je poznana zgodba, da ta na veliko noč pusti otrokom košaro, polno dobrot. Toda ali ste vedeli tudi, da omenjena zgodba izvira iz Nemčije? Zgodba pravi, da je za vse kriva ženica, ki je za veliko noč otrokom po vasi skrila okrašena jajca. Ko so jih ti našli, so večkrat videli vsaj enega zajčka, ki je pobegnil. Seveda, nič čudnega, saj se pogovarjamo o začetku pomladi, ko se mnoge živali prebudijo iz zimskega spanca in prično iskati hrano. Zajčki so prav tako povezani z že omenjeno boginjo Ostaro in simbolizirajo novo življenje, plodnost.

Tudi jajca niso stvaritev krščanstva

Skozi zgodovino je kar nekaj starih kultur poznalo krašenje jajc, in to iz različnih razlogov. Omenjena tradicija krašenja se najde tako med Egipčani kot Rimljani, Perzijci in Grki. Jajce kot tako namreč simbolizira novo življenje, kar je seveda pripravno tudi za veliko noč. Prav tako jih povezujejo z legendo o boginji Ištar, ki naj bi se izvalila iz jajca v Evfratu.

V srednjem veku so poznali zabavno igro, ki so jo začeli duhovniki. Ti so namreč v trdo kuhano jajce vrgli prvemu ministrantu ali pevcu zbora in tako začeli igro metanja jajca, ki je trajala do opoldneva. Dečki so si jajce podajali do omenjene ure, in kdorkoli ga je imel ob dvanajstih, je zmagal in ga za nagrado obdržal.

Tudi Slovenci smo velikonočna jajca uporabljani različno. V starih časih je bila redna praksa, da je dekle dalo okrašeno jajce (pirh) svoji simpatiji in mladeniču tako na svojevrsten način izkazalo ljubezen.  

Zanimivost: v 19. stoletju so sodišča in pristojni organi sprejemali obarvana jajca z imenom novorojenčka. Ta praksa se je uvedla, da bi pomagali družinam, ki niso mogle priti do glavnih mestnih hiš, da bi registrirale rojstvo otroka.

A kdaj so jih začeli barvati?

Barvanje in krašenje jajc naj bi bilo v uporabi od 13. stoletja dalje. Cerkev je namreč med svetim tednom svojim faranom prepovedala jesti jajca, a ker so jih kokoši seveda še vedno nesle, so morali najti način, kako jih ločiti od preostalih. Jajce kot tako je sčasoma prevzelo simboliko vstajenja. Tako kot je Jezus vstal iz grobnice in s tem nadaljeval življenje, enako jajce predstavlja nov začetek, novo življenje. Lahko bi rekli, da je lupina grobnica, notranjost jajca pa Jezus in novo življenje.

A seveda ne pozabimo, da kristjani niso edini, ki so jih uporabljali. Navsezadnje lahko simbolika novega življenja, ki jo nosi jajce, služi za različne praznike.

To pa seveda niso edini simboli, ki jih povezujemo z omenjenim praznikom. Že samo če pomislite, kaj vse daste v svojo košaro pred odhodom na žegen, je tam kar nekaj dobrot. Če jih nanizamo bolj pregledno:

Šunka ali drugo meso - kristusovo telo

Hren - žeblji

Pirhi - Kristusova kri (primerna barva je tako rdeča)

Potica - trnova krona

Kruh - življenje

Jajca - simbolizirajo novo življenje in ponovno rojstvo

Zajci - simbolizirajo rodnost in novo življenje

Jagnje - simbolizira pomlad in novo življenje; žrtveno jagnje; nanaša se tudi na simbol Jezusa

Palmovi listi (ali veje) - simbolizirajo mir in imajo neposredno vez tudi z biblijsko zgodbo Jezusovega prihoda v Betanijo, kjer so ljudje omenjene veje polagali pred njim

Vijolična barva - simbolizira tako kraljevskost kot objokovanje

Rdeča barva - kri

Kot opažamo, je slavljenje novega začetka, prihoda pomladi in rojstva kot takega precej pogosto med različnimi kulturami sveta. Najsi bo Jezus ali kdo drug, vsi nosijo pozitivno sporočilo, da nikoli ni v resnici ničesar konec. Vsak dan je priložnost za nov začetek. So cikli življenja, ki se jim ne moremo izogniti, in lahko da je katera od izbranih poti precej trnova in temačna. A ne glede na vse, lahko na koncu vedno pridemo iz njih kot zmagovalci.